Bolečine v križu so ena najpogostejših težav sodobnega človeka. Veliko ljudi išče razloge v mišičnih poškodbah, ukleščenih živcih ali hernijah, vendar se pri marsikom izkaže, da kljub obsežnim preiskavam ni mogoče najti jasnega fizičnega vzroka. Takšne bolečine so resnične, a izvirajo iz drugod – iz naše notranjosti. Duševno zdravje ima lahko pomemben vpliv na telo, še posebej takrat, ko ga zanemarjamo ali podcenjujemo. O tem lahko več preberete na magus.si.
V tem blogu bomo raziskali, kako tesno sta povezana um in telo. Skozi nekaj vprašanj bomo odgovorili na dileme, kot so:
- Kaj pomeni, če imam bolečine v križu, pa ni nobene fizične poškodbe?
- Kako stres in duševno zdravje vplivata na hrbtenico?
- Zakaj se bolečine v križu pojavljajo ponoči ali ob počitku?
- Ali me lahko depresija boli fizično?
- Kako si lahko pomagam, če imam bolečine v križu brez diagnoze?
Raziskali bomo, kaj pomaga pri bolečinah v križu. Pregledali bomo tudi nekaj psiholoških in telesnih vzrokov, kot so kronični stres, izgorelost, fibromialgija, anksioznost in depresija. Dotaknili se bomo različnih možnosti zdravljenja, kot so psihoterapija, sprostitvene tehnike, pa tudi alternativne metode – med njimi magnetna terapija, ki postaja vse bolj priznana kot del celostne obravnave. Na straneh magus.si pa lahko preberete še več.
Kaj pomeni, če imam bolečine v križu, pa ni nobene fizične poškodbe?
Veliko ljudi je že doživelo to zmedeno izkušnjo – križ boli, a noben MRI, rentgen ali ultrazvok ne pokaže ničesar posebnega. Takrat se pogosto zgodi, da zdravniki bolečino označijo za “nespecifično”.
Po podatkih American Family Physician (2011) je kar 85 do 90 % vseh bolečin v križu nespecifičnih, kar pomeni, da vzrok ni jasno razviden iz diagnostičnih slik ali testov.
To pa še ne pomeni, da si bolečine izmišljamo. Ravno nasprotno – to so zelo resnične, pogosto izčrpavajoče težave, ki pa jih ne povzroča okvara tkiva, temveč notranja napetost.
Zakaj ravno križ?
Hrbtenica, še posebej njen spodnji del, je najbolj obremenjen del telesa. Nositi mora težo telesa, dolgotrajno sedenje, nepravilno držo, a tudi – in to ni zanemarljivo – čustveni pritisk. Kadar ne znamo ali ne zmoremo izraziti čustev, se ta pogosto izrazijo prek telesa.
Na primer: dolgotrajen občutek odgovornosti, krivde ali potlačenih čustev se lahko somatizira kot občutek “teže na hrbtu”, kar se kaže kot bolečina v križu. Temu pravimo psihosomatska reakcija – ko duševno postane telesno.
Kako stres in duševno zdravje vplivata na hrbtenico?
Stres je fiziološki odziv telesa na zaznano nevarnost ali pritisk. Telo ob stresu sproži hormon kortizol, pospeši srčni utrip, napne mišice in pripravi telo na “boj ali beg”. Te reakcije so koristne v kratkih časih, vendar postanejo škodljive, če trajajo dlje časa.
Mišična napetost je neposreden odziv na stres. Če stres traja več tednov ali mesecev, mišice postanejo kronično napete, zlasti v vratu, ramenih in križu. Ta napetost povzroča slabo prekrvavitev, omejeno gibljivost in – seveda – bolečino.
Stres kot tihi spremljevalec bolečine v hrbtenici
Raziskava objavljena v Journal of Psychosomatic Research (2016) je pokazala, da imajo ljudje z visoko stopnjo psihološkega stresa 3-krat več možnosti, da razvijejo bolečine v križu v primerjavi s tistimi, ki so manj izpostavljeni stresu. To pomeni, da naš um neposredno vpliva na naše telo – in pogosto je hrbtenica tista, ki “plača ceno”.
Kako prepoznamo bolečine v križu zaradi stresa? Te bolečine se običajno:
- pojavijo brez očitnega fizičnega razloga,
- ne izboljšajo s fizioterapijo ali zdravili,
- spreminjajo glede na čustveno stanje,
- poslabšajo ob utrujenosti, nespečnosti ali duševni napetosti.
Veliko ljudi poroča, da jih začne križ boleti po napornem dnevu, ob konfliktih v službi ali doma, ali med težkimi življenjskimi preizkušnjami, kot so ločitev, izguba službe ali izgorelost (več na magus.si).
Zakaj se bolečine v križu pojavljajo ponoči ali ob počitku?
Velikokrat se zgodi, da bolečine v križu ne občutimo čez dan, ampak nas začnejo pestiti ponoči, ko se končno uležemo in umirimo. To se lahko zdi paradoksalno – počitek bi moral pomagati, ne poslabšati stanja. Pa vendar ima ta pojav psihološko razlago.
Ko se ponoči izklopijo zunanji dražljaji, se aktivira parasimpatični živčni sistem – sistem, ki skrbi za regeneracijo. V tem času se mišice sproščajo, živčni sistem pa preide v “popravilo”. A če so mišice čez dan izjemno napete zaradi stresa, se lahko njihovo sproščanje ponoči izkaže kot bolečina. Telo začne dobesedno “čutiti” vse, kar je čez dan zadrževalo.
Čustva pridejo na plano
Nekateri psihologi menijo, da je ponoči manj obrambnih mehanizmov, ki bi preprečili, da pridemo v stik s svojimi čustvi. Če podnevi vse “držimo skupaj”, se ponoči napetost sprosti – a to sproščanje ni vedno prijetno. Lahko se izrazi kot bolečina v hrbtenici, tesnoba ali celo prebujanje sredi noči z občutkom nelagodja. Na straneh podjetja Magus boste izvedeli več o tem.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2017) kar 50 % ljudi z depresijo poroča o telesnih bolečinah, najpogosteje prav v križu ali vratu, in pogosto so najhujše prav ponoči.
Ali me lahko depresija boli fizično?
Veliko ljudi si še vedno predstavlja depresijo zgolj kot žalost, brezvoljnost ali izgubo zanimanja za vsakodnevne aktivnosti. V resnici pa ima depresija tudi zelo močan telesni vpliv, saj se pogosto izraža kot bolečina – predvsem v križu, ramenih, vratu in sklepih. Pri nekaterih ljudeh je prav fizična bolečina prvi opazen znak, da se v ozadju nekaj dogaja tudi na psihični ravni.
Raziskave kažejo, da ima več kot 50 % ljudi z depresijo hkrati telesne simptome, kot so bolečine v mišicah, utrujenost, prebavne težave in nespečnost (Vir: WHO, 2017). Mnogi bolniki s kroničnimi bolečinami v križu kasneje odkrijejo, da trpijo za prikrito obliko depresije ali anksiozne motnje.
Kako depresija vpliva na bolečino?
Ob depresiji se v telesu spremeni kemično ravnovesje. Zmanjša se količina serotonina in noradrenalina – nevrotransmiterjev, ki poleg uravnavanja razpoloženja vplivajo tudi na zaznavanje bolečine. Ko so te snovi v pomanjkanju, postane človek bolj občutljiv na telesno nelagodje. Tudi najmanjša mišična napetost se lahko zazna kot močna bolečina.
V primeru dolgotrajne depresije se pogosto razvije hiperalgezija, stanje, v katerem je prag bolečine znižan. To pomeni, da bolečina, ki bi bila pri nekom drugem komaj zaznavna, postane za osebo z depresijo skoraj neznosna. Križ kot obremenjen del telesa je v tem primeru še posebej izpostavljen.
Fibromialgija: nevidna bolezen z globokimi koreninami
Ena od bolezni, ki zelo pogosto spremlja depresijo in anksioznost, je fibromialgija – sindrom, za katerega so značilne razširjene bolečine po mišicah, sklepih in vezivnem tkivu. Bolniki pogosto občutijo bolečino v križu, utrujenost, težave s spanjem in kognitivne motnje.
Po ocenah prizadene 2 do 4 % populacije, pogosteje ženske kot moške. Čeprav vzroki še niso povsem znani, se vse bolj uveljavlja teorija, da gre za senzitizacijo centralnega živčnega sistema, ki je pogosto posledica travm, dolgotrajne psihične obremenitve ali čustvenih stisk.
Fibromialgija je tipičen primer bolezni, kjer se meja med telesnim in psihičnim povsem zabriše. Ravno zato zahteva celosten pristop – telesni, čustveni in socialni.
Kako si lahko pomagam, če imam bolečine v križu brez diagnoze?
Kadar klasična medicina ne najde vzroka za bolečine, je prvi korak – ne obupati. Dejstvo, da preiskave ne pokažejo okvare, ne pomeni, da bolečina ni resnična. Pomeni le, da njeni vzroki ležijo drugje. Takrat se velja obrniti k celostnim pristopom, ki upoštevajo povezavo med telesom in duševnostjo.
Psihoterapija: razumevanje in predelava notranjih napetosti
Eden izmed najbolj učinkovitih načinov za obravnavo psihosomatskih bolečin je psihoterapija. V varnem prostoru terapevtskega odnosa lahko raziskujemo:
- kaj se skriva za telesnimi simptomi,
- katera čustva so potlačena,
- katere življenjske okoliščine povzročajo notranji pritisk.
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je še posebej učinkovita pri somatskih težavah. Pomaga pri prepoznavanju negativnih miselnih vzorcev, ki povečujejo zaznavo bolečine, in razvijanju bolj konstruktivnih načinov spoprijemanja s stresom.
Raziskava v reviji Psychological Medicine (2019) je pokazala, da se je pri bolnikih z nespecifičnimi bolečinami v križu, ki so vključili psihološko svetovanje v svoje zdravljenje, stopnja bolečine zmanjšala kar za 40 % v 12 tednih.
Gibanje kot zdravilo – a s poslušanjem telesa
Čeprav se zdi protislovno, je pri kroničnih bolečinah gibanje nujno. Seveda ne govorimo o intenzivnem športu, ampak o počasnem, zavestnem gibanju, ki telesu vrača občutek varnosti in pretočnosti.
Priporočene aktivnosti vključujejo:
- jogo (posebej terapevtsko jogo za hrbtenico),
- pilates,
- raztezne vaje za bolečine v križu,
- tai chi,
- zmerne sprehode v naravi.
Pomembno je, da gibanje ni usmerjeno v “premagovanje bolečine”, temveč v stik s telesom. Namen je prisotnost. Že 30 minut zmerne telesne aktivnosti na dan lahko zmanjša stresne hormone in izboljša razpoloženje. Še več informacij boste našli na magus.si.
Sprostitvene tehnike in čuječnost
Telo, ki je neprestano v “alarmnem” stanju, potrebuje zavestno umirjanje. Med najbolj koristnimi tehnikami so:
- dihalne vaje (npr. 4-7-8 dihanje),
- progresivna mišična relaksacija,
- meditacija čuječnosti,
- vodene vizualizacije.
Te prakse dokazano zmanjšujejo napetost v mišicah, uravnavajo živčni sistem in pomagajo pri ponovni vzpostavitvi notranjega ravnovesja. Študije kažejo, da redna čuječnostna praksa zmanjša intenzivnost kronične bolečine za 35–45 % (Vir: JAMA Internal Medicine, 2016).
Alternativne metode: magnetna terapija, bioenergija
Poleg klasičnih metod zdravljenja je pri psihosomatskih bolečinah smiselno razmisliti tudi o podpornih tehnikah, ki delujejo na energijski ali celični ravni.
Magnetoterapija, na primer, deluje na osnovi elektromagnetnih valov, ki spodbujajo mikrocirkulacijo in regeneracijo celic. Uporablja se jo za zmanjševanje bolečine, povečanje gibljivosti in sproščanje mišic. Pri podjetju Magus boste dobili več informacij o tej metodi.
Bioenergijska terapija in refleksoterapija sta prav tako priljubljeni pri ljudeh, ki iščejo nežnejše, a učinkovite pristope brez zdravil.
Podpora bližnjih in odprta komunikacija
Nazadnje – a nikakor ne najmanj pomembno – je pomembna čustvena podpora okolice. Pogosto ljudje z nepojasnjenimi bolečinami naletijo na nerazumevanje (“vse je v tvoji glavi”), kar še poglablja stisko. Odprt pogovor z bližnjimi, izobraževanje o povezavi med psiho in telesom ter iskanje terapevtskega odnosa lahko bistveno pripomorejo k okrevanju.
Zaključek
Bolečine v križu brez fizičnega vzroka niso nič manj resnične ali pomembne kot tiste, ki jih povzročajo poškodbe ali okvare. So glas telesa, ki opozarja, da nekaj v notranjosti potrebuje našo pozornost. Če smo pripravljeni pogledati globlje – v svoje misli, občutke, življenjski slog in notranji svet – lahko začnemo razumeti in zdraviti tudi najbolj trdovratne bolečine.
Namesto da telesu ukazujemo, kaj naj počne, se mu lahko začnemo zahvaljevati za to, da nas opozarja. In ko ga slišimo in spoštujemo, pogosto začne odgovarjati z olajšanjem.
Dodatno branje:
- Bolečine v križu
- Kako se soočiti z bolečinami v križu
- Magnetoterapija: Učinkovita metoda fizikalne terapije
