Izgorelost: Katere vrste poznamo in kako jih učinkovito premagati

Katere vrste izgorelosti poznamo in kako jih premagamo?

Izgorelost je v današnjem svetu vse bolj prisoten problem, ki ne prizadene le delovno aktivnih ljudi, temveč lahko prizadene tudi različne dele našega življenja. Izgorelost se pojavlja kot posledica dolgotrajnega stresa in občutka utrujenosti, ne glede na to, ali gre za poklicne ali zasebne obveznosti. Da bi se z izgorelostjo uspešno spopadli, moramo razumeti različne vrste izgorelosti, njihove vzroke, simptome in najboljše načine za rehabilitacijo po izgorelosti. V tem članku bomo podrobneje spoznali pet ključnih vrst izgorelosti: poklicno, čustveno, socialno, starševsko in študijsko izgorelost.

Poklicna izgorelost

Poklicna izgorelost je ena najpogostejših oblik izgorelosti, ki se pojavi zaradi prekomernega stresa na delovnem mestu. Pogosta je med posamezniki, ki delajo v okoljih z visokimi pričakovanji, nejasnimi vlogami in pomanjkanjem podpore. Ta vrsta izgorelosti ima dolgoročne posledice ne le na posameznikovo duševno in fizično zdravje, ampak tudi na delovno uspešnost. Raziskava, ki jo je izvedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), je pokazala, da je poklicna izgorelost med najpogostejšimi težavami sodobnega delovnega okolja, pri čemer je več kot 30 % zaposlenih poročalo o visokih stopnjah stresa na delovnem mestu.

Značilnosti in simptomi poklicne izgorelosti

Fizična in čustvena izčrpanost: Zaposleni pogosto poročajo o občutku popolne izčrpanosti, ki ne izgine niti po daljših obdobjih počitka. Raziskava podjetja Gallup je pokazala, da kar 76 % delavcev vsaj občasno občuti izgorelost na delovnem mestu.
Občutek neučinkovitosti: Prizadeti imajo občutek, da njihovo delo ni dovolj dobro ali vredno truda, kar vodi v pomanjkanje motivacije in zmanjšano produktivnost.
Cinizem in odtujenost: Posamezniki pogosto razvijejo čustveno distanco do dela, sodelavcev ali strank. To stanje lahko vpliva na odnose in povzroči še večje psihološke težave.

Vzroki za poklicno izgorelost

Dolgotrajna preobremenjenost: Nenehne delovne naloge in pričakovanja povečajo pritisk, kar vodi v zmanjšano kakovost dela in povečano tveganje za napake. Študija Ameriškega inštituta za stres je pokazala, da je 46 % delavcev poročalo o preobremenjenosti na delovnem mestu kot glavni vzrok za izgorelost.
Pomanjkanje nadzora nad delovnimi nalogami: Če zaposleni nimajo avtonomije pri odločanju o svojem delu, se počutijo frustrirane in nemočne, kar povečuje tveganje za izgorelost.
Pomanjkanje podpore: Slaba komunikacija in odnos z nadrejenimi ali sodelavci še poslabša občutek izolacije in stresa.

Rešitve za premagovanje poklicne izgorelosti

Postavljanje meja: Naučite se postaviti jasne meje med delom in prostim časom. Pomembno je vedeti, kdaj reči “ne” in si vzeti čas za obnovo energije.
Upravljanje stresa: Vključite tehnike sproščanja, kot so meditacija, globoko dihanje in šport. Študija Harvardske medicinske šole je pokazala, da redna vadba zmanjšuje stresne hormone in povečuje občutek zadovoljstva.
Podpora vodstva: Pogovorite se z nadrejenimi o prilagoditvah delovnega okolja, kot so manj nalog ali fleksibilni delovni pogoji.

Kdaj v službo po izgorelosti: Po izgorelosti se vrnite v službo šele, ko ste psihično in fizično stabilni, običajno po posvetu z zdravnikom. Pomembno je, da najprej obnovite svojo energijo in vzpostavite zdrave delovne navade.

Čustvena izgorelost

Čustvena izgorelost se pojavi, ko posamezniki dalj časa doživljajo čustvene napore, bodisi zaradi medosebnih odnosov bodisi zaradi skrbi za druge. Značilna je za poklice, kot so zdravstveni delavci, terapevti ali socialni delavci. Raziskava, ki jo je izvedla American Psychological Association (APA), je pokazala, da je med zdravstvenimi delavci več kot 40 % poročalo o visoki stopnji čustvene izgorelosti.

Značilnosti in simptomi čustvene izgorelosti

Stalna čustvena utrujenost: Posamezniki se počutijo, kot da nimajo več čustvene energije, da bi se spopadli z vsakodnevnimi izzivi, kar vodi v čustveno izčrpanost.
Občutek izpraznjenosti: Pojavi se občutek praznine in nemoči, kar onemogoča čustveno sodelovanje v vsakodnevnih dejavnostih.
Izguba sočutja: Posameznik se lahko začne čustveno distancirati od drugih, kar vodi v pomanjkanje empatije in zanimanja za stiske drugih.

Vzroki za čustveno izgorelost

Dolgotrajna izpostavljenost čustvenim izzivom: Poklici, kot so terapevti in zdravstveni delavci, so pogosto v stiku z ljudmi, ki potrebujejo čustveno podporo, kar povečuje tveganje za izgorelost.
Skrb za druge: Dolgotrajna oskrba bolnih ali nemočnih družinskih članov lahko povzroči občutek čustvene izčrpanosti.
Pomanjkanje podpore: Posamezniki, ki nimajo čustvene podpore v svojem življenju, so bolj dovzetni za čustveno izgorelost.

Rešitve za premagovanje čustvene izgorelosti

Postavljanje čustvenih meja: Naučite se določiti meje v medosebnih odnosih, da se izognete čustveni preobremenjenosti.
Samoskrb: Posvetite čas sebi in vključite dejavnosti, ki vas sproščajo in napolnijo z energijo, kot so hobiji in čas preživet v naravi.
Iskanje čustvene podpore: Pogovorite se z ljudmi, ki vas razumejo, ali poiščite strokovno pomoč pri terapevtu, če se čutite preobremenjene.

Socialna izgorelost

Socialna izgorelost je povezana s stalno izpostavljenostjo socialnim obveznostim in pričakovanjem, da vedno ustrežete drugim. Ta oblika izgorelosti je pogosta med ljudmi, ki imajo zelo intenzivno družabno življenje ali so pod stalnim pritiskom družinskih in prijateljskih pričakovanj. Raziskave kažejo, da 40 % posameznikov, ki imajo preveč družbenih obveznosti, poroča o simptomih socialne izčrpanosti.

Značilnosti in simptomi socialne izgorelosti

Socialna izčrpanost: Posamezniki čutijo izčrpanost zaradi prekomerne količine družabnih aktivnosti in občutka dolžnosti, da morajo vedno ustreči drugim.
Umik iz socialnih stikov: Zaradi pomanjkanja energije za interakcijo se ljudje pogosto začnejo umikati iz družbenega življenja.
Nelagodje v družbi: Družabna srečanja postanejo vir stresa in nelagodja, kar še povečuje občutek osamljenosti.

Vzroki za socialno izgorelost

Prekomerne družbene obveznosti: Stalna prisotnost na družabnih dogodkih lahko povzroči občutek obveznosti, ki vodi v izčrpanost.
Občutek dolžnosti, da ustrežete drugim: Ljudje, ki ne znajo postaviti mej, se hitro preobremenijo s pričakovanji drugih.
Pomanjkanje časa zase: Če posamezniki ves čas namenijo skrbi za druge, se lahko pojavijo občutki zanemarjanja lastnih potreb.

Rešitve za premagovanje socialne izgorelosti

Uravnoteženje družbenih aktivnosti: Naučite se omejiti čas, ki ga preživite z drugimi, in si zagotovite dovolj časa za regeneracijo.
Postavljanje prioritet: Osredotočite se na stike z ljudmi, ki vam dajejo energijo, in zavrnite obveznosti, ki vam povzročajo stres.
Samospoštovanje: Razvijte veščine, s katerimi lahko zavrnete obveznosti, ki vam ne prinašajo zadovoljstva.

Starševska izgorelost

Starševska izgorelost je specifična vrsta izgorelosti, ki prizadene starše, še posebej tiste, ki imajo preveč starševskih obveznosti in občutek, da morajo biti nenehno na voljo. Študija univerze Louvain je pokazala, da kar 12 % staršev doživlja hudo obliko starševske izgorelosti, zlasti tisti, ki nimajo zadostne podpore ali počitka.

Značilnosti in simptomi starševske izgorelosti

Fizična in psihična utrujenost: Starši, ki trpijo zaradi izgorelosti, so pogosto fizično in čustveno izčrpani, kar vpliva na njihovo starševstvo.
Občutek neuspeha: Starši se pogosto počutijo, da ne izpolnjujejo svojih starševskih nalog dovolj dobro, kar vodi v občutke krivde in frustracije.
Izguba potrpljenja: Razdražljivost in pomanjkanje potrpljenja postaneta stalnici, kar negativno vpliva na odnos z otroki.

Vzroki za starševsko izgorelost

Nenehen pritisk in odgovornost: Starši, ki skrbijo za otroke brez ustrezne podpore, so bolj izpostavljeni tveganju za izgorelost.
Pomanjkanje časa zase: Starši pogosto nimajo časa za lastno sprostitev, kar vodi v kronično utrujenost.
Perfekcionizem v starševstvu: Poskusi biti popoln starš lahko povečajo občutek stresa in neuspeha.

Rešitve za premagovanje starševske izgorelosti

Delegiranje nalog: Vključite partnerja, družinske člane ali prijatelje pri starševskih obveznostih, da si zagotovite več časa zase.
Iskanje časa zase: Poskrbite, da boste vsak dan imeli nekaj časa samo zase, kar vam bo pomagalo obnoviti energijo.
Sprostitvene tehnike: Vključite tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje ali meditacija, ki pomagajo obvladovati stres.

Študijska izgorelost se pogosto pojavlja pri študentih, ki so izpostavljeni visokim akademskim pričakovanjem in stalnemu pritisku doseganja uspehov. Raziskava, ki jo je izvedla American College Health Association, kaže, da več kot 50 % študentov doživlja simptome izgorelosti med študijem.

Značilnosti in simptomi študijske izgorelosti

Pomanjkanje motivacije za učenje: Študenti se počutijo nemotivirani in brez energije za opravljanje študijskih obveznosti.
Občutek preobremenjenosti: Zaradi obilice nalog in izpitov študenti pogosto občutijo, da ne zmorejo obvladovati vseh pričakovanj.
Kronična utrujenost: Ne glede na to, koliko spijo ali počivajo, študenti občutijo stalno izčrpanost.

Vzroki za študijsko izgorelost

Prekomerna količina študijskih obveznosti: Nenehni pritisk izpitov in nalog vodi v stres in utrujenost.
Visoka pričakovanja staršev ali okolice: Študenti, ki čutijo pritisk, da morajo vedno dosegati uspehe, so bolj nagnjeni k izgorelosti.
Slabo upravljanje s časom: Študenti, ki ne znajo učinkovito razporediti svojega časa, se pogosto soočajo z izjemnimi količinami obveznosti.

Rešitve za premagovanje študijske izgorelosti

Načrtovanje in organizacija: Učinkovito razporedite svoj čas in se izogibajte odlašanju, kar lahko zmanjša pritisk in stres.
Pomen počitka in sprostitve: Poskrbite, da boste imeli dovolj časa za sprostitev in druženje s prijatelji, kar pomaga pri obvladovanju stresa.
Pomoč mentorja ali svetovalca: Če ste preobremenjeni, se posvetujte z mentorjem ali študentskim svetovalcem, ki vam lahko pomaga obvladovati stresne situacije.

Osnovne informacije o izgorelosti

Izgorelost je psihološko stanje, ki ga povzroča dolgotrajna izpostavljenost stresu, pomanjkanje počitka in občutek preobremenjenosti. Značilna je za ljudi, ki se soočajo z visokimi pričakovanji in pritiski na različnih področjih življenja. Simptomi izgorelosti vključujejo fizično izčrpanost, čustveno distanco in zmanjšano učinkovitost. Čeprav se simptomi lahko razlikujejo glede na vrsto izgorelosti, so ključni elementi izčrpanost, cinizem in občutek neučinkovitosti.

Povezava med izgorelostjo in anksioznostjo: Kako sta povezani?

Izgorelost in anksioznost sta dva psihološka stanja, ki pogosto nastopita skupaj, čeprav imata različne vzroke in simptome. Izgorelost je rezultat dolgotrajnega stresa, preobremenjenosti in pomanjkanja počitka, medtem ko je intenzivna anksioznost povezana s pretirano skrbjo in strahom pred prihodnostjo. Kljub tem razlikam je njuna povezava močna, saj lahko dolgotrajna izgorelost pogosto privede do anksioznosti, prav tako pa lahko kronična anksioznost vodi do izgorelosti.

Kako izgorelost povzroči anksioznost?

Ko posameznik doživlja izgorelost, je njegov stresni odziv v telesu stalno aktiviran. Povečana raven kortizola, hormona stresa, ki ga sprošča telo ob stresu, lahko sproži fizične simptome, kot so povečan srčni utrip, napetost v mišicah in hitro dihanje. Te fizične manifestacije izgorelosti so lahko podobne tistim, ki jih doživljamo pri anksioznosti.

Ljudje, ki trpijo za izgorelostjo, pogosto doživljajo naslednje anksiozne simptome:

Nenehen občutek nemira in skrb za prihodnost.
Strah pred neuspehom na delovnem mestu ali v osebnem življenju.
Težave s koncentracijo, saj so misli vedno osredotočene na težave in skrbi.
Fizične manifestacije anksioznosti, kot so mravljinci po telesu, tresenje ali občutek, da se boste zadušili.

Eden izmed glavnih vzrokov za to povezavo je psihični stres, ki ga povzročata kronična delovna obremenitev in občutek neuspeha. Ljudje, ki so pod stalnim pritiskom, pogosto razvijejo anksiozne motnje, saj začnejo dvomiti v svojo sposobnost obvladovanja vsakdanjih nalog. Poleg tega perfekcionizem, ki je pogosto prisoten pri posameznikih z izgorelostjo, lahko prispeva k razvoju hude anksioznosti.

Kako premagati anksioznost, povezano z izgorelostjo?

Za premagovanje anksioznosti, ki izhaja iz izgorelosti, je pomembno, da se osredotočimo na tehnike za sproščanje in obvladovanje stresa. Nekaj najučinkovitejših pristopov vključuje:

Tehnike sproščanja: Meditacija, joga in dihalne vaje so odlični načini za zmanjšanje telesnega odziva na stres in s tem tudi anksioznosti. Kako umiriti hitro bitje srca? Dihalne tehnike, kot je globoko trebušno dihanje, lahko hitro umirijo srčni utrip in zmanjšajo napetost v telesu.
Postavljanje meja: Pri izgorelosti in anksioznosti je ključno, da postavite jasne meje med delom in prostim časom. Naučite se reči “ne” obveznostim, ki presegajo vaše zmožnosti, ter redno vzdržujte ravnovesje med delom in sprostitvijo.
Psihoterapija: Iskanje pomoči pri terapevtu je pogosto nujno pri ljudeh, ki se soočajo s hudo anksioznostjo in izgorelostjo. Terapija, kot je kognitivno vedenjska terapija (CBT), lahko pomaga prepoznati in obvladati negativne miselne vzorce, ki prispevajo k obema stanjema.

Kako izgorelost povzroča nespečnost in motnje spanja?

Izgorelost in motnje spanja sta pogosto neločljivo povezana. Nespečnost je ena najpogostejših posledic izgorelosti, saj kronični stres, skrbi in preobremenjenost preprečujejo, da bi posameznik dosegel miren in kakovosten spanec. Nespečnost, ki je posledica izgorelosti, ni le občasna težava z zaspavanjem, temveč pogosto preide v kronično nespečnost, kar pomeni, da težave s spanjem trajajo več mesecev ali celo let.

Kako izgorelost vpliva na faze spanja?

Spanje je sestavljeno iz več faz, vključno z lahkim spanjem, globokim spanjem in REM fazo, ki je ključna za mentalno regeneracijo. Stresni hormoni, kot je kortizol, vplivajo na sposobnost telesa, da doseže globoke faze spanja. Ljudje, ki trpijo za izgorelostjo, pogosto doživljajo prekinjeno ali plitvo spanje, kar pomeni, da ne dosežejo globokega spanca, potrebnega za popolno regeneracijo.

Pri izgorelosti je značilno:

Težave z zaspanjem: Posameznik dolgo časa leži buden in premleva skrbi in obveznosti.
Pogosto zbujanje ponoči: Ljudje, ki trpijo za izgorelostjo, se pogosto zbujajo sredi noči, zlasti med 3. in 4. uro zjutraj, ko telo naravno proizvaja več kortizola.
Zbujanje utrujen: Kljub dolgotrajnemu spanju se posamezniki pogosto zbudijo utrujeni, kar je posledica pomanjkanja globokega spanca.

Kaj povzroča nespečnost pri izgorelosti?

Mentalna preobremenjenost: Ljudje z izgorelostjo nenehno razmišljajo o svojih obveznostih in skrbeh. Njihov um ne more “izklopiti”, kar preprečuje sprostitev pred spanjem.
Hormonsko neravnovesje: Dolgotrajen stres povečuje raven kortizola, kar vpliva na naravni ritem spanja in povzroča zbujanje ponoči.
Nepravilni spalni vzorci: Ljudje z izgorelostjo pogosto razvijejo slabe spalne navade, kot so neredno spanje ali prekomerna uporaba elektronskih naprav pred spanjem, kar še dodatno poslabša njihovo nespečnost.

Kako premagati nespečnost pri izgorelosti?

Obstaja več učinkovitih načinov za premagovanje nespečnosti, povezane z izgorelostjo:

Ustvarjanje redne spalne rutine: Poskusite vsak večer hoditi spat ob isti uri in se izogibajte stimulativnim dejavnostim pred spanjem, kot so uporaba elektronskih naprav ali delo.
Tehnike sprostitve pred spanjem: Pred spanjem izvajajte dihalne vaje, meditacijo ali jogo, da pomirite um in telo. To bo zmanjšalo stres in spodbudilo globlji spanec.
Naravna pomoč pri izgorelosti in nespečnosti: Dodatki, kot so magnezij, melatonin ali zelišča (kot so baldrijan in kamilica), so znani po tem, da pomagajo pri izboljšanju kakovosti spanja.

Izgorelost in fizična izčrpanost: Kako premagati stalno utrujenost?

Ena izmed najbolj uničujočih posledic izgorelosti je stalna utrujenost in fizična izčrpanost, ki lahko vplivata na vsak vidik posameznikovega življenja. Ljudje z izgorelostjo pogosto poročajo, da se počutijo fizično izčrpani, tudi ko ne opravljajo zahtevnih nalog. Kronična utrujenost lahko povzroči resne težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in lahko vodi tudi do resnejših zdravstvenih težav.

Simptomi fizične izčrpanosti pri izgorelosti

Nenehna utrujenost: Posameznik je utrujen že ob prebujanju in skozi ves dan čuti pomanjkanje energije.
Zmanjšana fizična zmogljivost: Preprosta opravila, kot so hoja po stopnicah ali prenašanje vrečk, postanejo naporna.
Bolečine v mišicah in sklepih: Izgorelost lahko povzroči fizične bolečine in napetost v mišicah, kar je posledica dolgotrajne napetosti.
Oslabelost imunskega sistema: Dolgotrajen stres in fizična izčrpanost oslabita imunski sistem, kar vodi do večje dovzetnosti za bolezni.

Vzroki za fizično izčrpanost pri izgorelosti

Kronična utrujenost: Dolgotrajna izpostavljenost stresu brez ustreznega počitka vodi v sindrom kronične utrujenosti, pri katerem telo nima dovolj časa za regeneracijo.
Hormonske spremembe: Izgorelost vpliva na hormone v telesu, zlasti na kortizol in adrenalin, kar vodi v izčrpanost.
Pomanjkanje počitka in regeneracije: Ljudje z izgorelostjo pogosto ne najdejo časa za ustrezen počitek in sprostitev, kar povzroči fizično in mentalno izčrpanost.

Kako premagati fizično izčrpanost in stalno utrujenost?

Redna telesna aktivnost: Kljub utrujenosti je pomembno, da se redno gibate. Vadba pomaga pri sproščanju napetosti in izboljšuje cirkulacijo ter raven energije. Priporočljive so lahke vaje, kot so sprehodi, joga ali plavanje.
Uravnotežena prehrana: Pravilna prehrana igra ključno vlogo pri regeneraciji telesa. Živila, bogata z vitamini, minerali in beljakovinami, pomagajo pri obnovi energije in povečanju odpornosti proti stresu.
Vodenje urnika počitka: Poleg fizične aktivnosti je ključnega pomena, da si redno vzamete čas za počitek. Dovolite si kratke pavze čez dan in dovolj dolg nočni spanec.
Iskanje pomoči: Če se utrujenost in izčrpanost ne zmanjšata, je pomembno, da poiščete strokovno pomoč. Terapevt vam lahko pomaga vzpostaviti ravnovesje med delom in počitkom ter vas nauči tehnik za obvladovanje stresa.

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Če kljub počitku, sprostitvenim tehnikam in spremembam življenjskega sloga ne morete izboljšati svojega počutja, je pomembno, da poiščete strokovno pomoč. Znaki, da potrebujete pomoč, vključujejo:

Kronična fizična in čustvena izčrpanost.
Dolgotrajen občutek neučinkovitosti in obupa.
Pogosto zatekanje k nezdravim načinom obvladovanja stresa, kot so alkohol, prenajedanje ali umik v izolacijo.
Težave pri opravljanju osnovnih življenjskih nalog, kot so skrb za osebno higieno, opravljanje vsakodnevnih dolžnosti ali ohranjanje odnosov.
Razvijanje simptomov depresije ali anksioznosti.

V takšnih primerih je priporočljivo poiskati pomoč pri psihoterapevtu, svetovalcu ali zdravniku, ki vam lahko pomaga razviti strategije za obvladovanje stresa in izgorelosti.

Zaključek

Izgorelost je resno stanje, ki lahko močno vpliva na vaše zdravje in kakovost življenja. Ne glede na to, ali gre za poklicno, čustveno, socialno, starševsko ali študijsko izgorelost, je pomembno, da pravočasno prepoznate simptome, ugotovite vzroke in sprejmete ukrepe za izboljšanje svojega počutja. Ključno je, da se naučite postaviti meje, skrbite za svoje fizično in čustveno zdravje ter poiščete pomoč, ko jo potrebujete.

Pogosta vprašanja o izgorelosti

1. Kako prepoznati izgorelost?
Izgorelost prepoznate po kombinaciji fizične in čustvene izčrpanosti, zmanjšani učinkovitosti in cinizmu do svojih nalog. Najpogostejši simptomi so kronična utrujenost, motnje spanja in občutek, da ni izhoda.

2. Ali je izgorelost enaka depresiji?
Ne, izgorelost in depresija sta različna stanja. Izgorelost je povezana z delovnimi ali življenjskimi obveznostmi in čustveno izčrpanostjo, medtem ko depresija vključuje globoko žalost, izgubo zanimanja za vse vidike življenja in lahko vključuje samomorilne misli.

3. Kako dolgo traja okrevanje po izgorelosti?
Trajanje okrevanja je odvisno od resnosti izgorelosti. Pri blažjih oblikah lahko traja nekaj tednov, pri hujših pa več mesecev, da posameznik ponovno doseže ravnovesje in vitalnost.

4. Katere dejavnosti pomagajo pri okrevanju po izgorelosti?
Aktivnosti, kot so telesna vadba, meditacija, preživljanje časa v naravi in iskanje čustvene podpore, so ključne za okrevanje. Pomembno je tudi, da se naučite postavljati meje in skrbite za redni počitek.

5. Kdo je najbolj izpostavljen izgorelosti?
Najbolj izpostavljeni so ljudje v poklicih, kjer so visoka pričakovanja in dolgi delovni čas, kot so zdravniki, učitelji, socialni delavci, ter posamezniki z nagnjenjem k perfekcionizmu.

6. Kako preprečiti ponovno izgorelost?
Da bi preprečili ponovno izgorelost, je ključno vzdrževati ravnovesje med delom in prostim časom, redno počivati in uporabljati tehnike za upravljanje stresa, kot so meditacija, vadba in zdrava prehrana.

Več podobnih člankov najdete na našem blogu o zdravju.

Viri

Bakker, A. B., & Demerouti, E. (2017). Job demands–resources theory: Taking stock and looking forward. Journal of Occupational Health Psychology, 22(3), 273–285.
Freudenberger, H. J. (1974). Staff burnout. Journal of Social Issues, 30(1), 159–165.
Maslach, C., & Leiter, M. P. (2016). Burnout: A Multidimensional Perspective. Psychology Press.
McCormack, H. M., MacIntyre, T. E., & O’Shea, D. (2018). The Relationship between Work-Life Balance and Wellbeing: A Cross-sectional Study of UK Academics. Psychology, Health & Medicine, 23(4), 347–359.
Schaufeli, W. B., & Taris, T. W. (2014). A Critical Review of the Job Demands-Resources Model: Implications for Improving Wellbeing. Work & Stress, 28(1), 1–23.
Shirom, A. (2010). Feeling Vigorous at Work: The Construct of Vigor and the Study of Positive Affect in Organizations. Advances in Positive Organizational Psychology, 1, 231–254.
Toker, S., & Biron, M. (2012). Job burnout and depression: Unraveling their temporal relationship and considering the role of physical activity. Journal of Applied Psychology, 97(3), 699–710.